Mursko Soboto smo obiskali junija, ko smo raziskovali Prekmurje. Vsekakor nas prestolnica ni pustila ravnodušnih. :)

Kar se mene tiče je najlepši skriti kotiček Murske Sobote mestni park z gradom, ribnikom in vodometom. Park omogoča miren jutranji sprehod, v njem hitro pozabite, da ste v večjem mestu. Jaz sem zgodaj zjutraj ob ribniku naletela na čapljo, pod mojimi nogami pa se je v ribnik prekucnila želvica - v tišini jutra (preden je začel šumeti vodomet) sem se ob tem glasnem pljusku v ribnik skoraj prekucnila skupaj z njo. :) Simpatično je tudi, ker račke iz ribnika srečate na jutranjem sprehodu po mestu še pred vsemi zaspanimi prebivalci. ;)

Poleg parka mi je ob obisku Murske Sobote najbolj ostala v spominu je njena arhitektura. V mestu te namreč res pozitivno presenetijo sodobne in tudi tiste starejše arhitekturne mojstrovine. Ne vem sicer, ali izstopajo predvsem zato, ker poleg mojstrovin v mestu najdete tudi veliko arhitekture, ki jo je že davno povozil čas, ampak ja, kot rečeno, mene je kar navdušila. :)

Prva me je prepričala elegantna evangeličanska cerkev, ki stoji v neposredni bližini spomenika zmage (postavljen v čast zmagovalcem 2. svetovne vojne). Ob nadaljevanju sprehoda po mestu pa me je v ulici Štefana Kovača presenetilo 8 bronastih skulptur, ki so jih iz propadlega podjetja Mura preselili na zelenico modernistične soseske. V tej soseski so me pritegnili tudi nizki bloki s kamnitimi detajli, ki jih jaz na večstanovanjskih zgradbah ne opazim pogosto. Ob koncu/ali začetku mestnega parka stoji še obnovljeno gledališče Park oz. stari mestni kino. In nenazadnje sta vsaj sprehoda mimo vredna tudi (verjetno) najnovejša arhitekturna dosežka mesta. Sodobna stavba glasbene šole ter 3 vila bloki izpod rok prodornega soboškega arhitekta Andreja Kalamara.

Kljub temu, da sta me park in arhitektura mesta v zgodnjem jutri prav navdušila pa sem iz Murske Sobote odšla z mešanimi občutki. Sploh ker se tisto, kar je razočaralo tako razlikuje od vtisa, ki sta ga naredila park in arhitektura in ki ga naredi Prekmurje kot pokrajina.

V Murski Soboti namreč  pravo prekmursko trgovinico in dobrote (Šklojca, kmečke dobrote) najdeš po nesreči, v najbolj skritem kotičku, kos pice pa na vsakem koraku. Na tržnici pa, ob vseh dobrotah, ki so na voljo v tej regiji, sicer najdeš domače jagode in kumarice, marelice in še kaj drugega pa je iz Italije. Mesto je polno lokalov in teras, na katerih zaman iščeš dobro jutranjo kavo in avtentično (prekmursko) dušo ter ponudbo. Najdeš pa neprijaznost, ki jo nismo vajeni niti kje drugje, kaj šele v Prekmurju. :) Murska Sobota je namreč mesto, kjer kot prišlek (in to, da si prišlek vedo vsi, ne vprašajte kako :) naletiš na tople pozdrave domačinov, ko se sprehodiš mimo lokalov kjer pijejo jutranjo kavo. Hkrati pa na ekstremno nesramnost, ko te eden od lokalcev, ker mu pač ne pašeš v njegov lokal za jutranjo kavo, pošlje na avtocesto za Celje oziroma Ljubljano. :) Mesto nad katerim si ob prvem jutranjem obisku že skorajda obupal, potem pa še ob tvojem drugem poskusu iskanja dobre kave natakar zavije z očmi, ker si jo naročil narobe (Loterijo naročanja bele kave, ki je v Sloveniji enkrat kava z mlekom enkrat pa latte macciato verjetno poznate?). Pa da ne bo o dobrotah in ljudeh samo slabo. :) Lokalna trgovinica Šklojca, prijazna prodajalka, ter njena lokalna ponudba in svež domač kruh so super. Prav tako vas tudi prijazni natakar v lokalu Pajdaš, poleg solidne kavice, verjetno ne bo razočaral. ;)

‍

Posebno mesto v zapisu o Murski Soboti si zasluži še lokal, ki z zagotovo eno najbogatejših ponudb piva v Sloveniji in svojim Mad Max interierjem pusti brez besed. In ki te, ko ga obiščeš za večerjo navduši s ponudbo, ki se začne z burgerji, nadaljuje z mesnimi klasikami in konča s solatkami. Poleg tega pa, sem se vprašala, če vidim prav, v središču Prekmurja na meniju najdeš tudi veganske klasike kot so lečin tatar, pad tai in tortilja. Ko sem v Bunkerju (ja to je ta The lokal!) pred sabo dobila še sladico Stout Punk pa me je Murska Sobota, na srečo, prepričala, da jo obiščem še kdaj. Čokoladni ganache s peno iz temnega piva, posut s praženimi lešniki in obkrožen z domačim toffijem ter grškim jogurtom, je sladica, ki je ob tokratnem raziskovanju Prekmurja gibanico pustila daleč za sabo (in gibanico zares obožujem). Tole je sladica, ki je vredna obiska Murske Sobote tudi, če do takrat, ko jo obiščete, domačini še vedno ne bodo vedeli naj vas sprejmejo z odprtimi rokami, ali pa pošljejo nazaj domov. :)

‍

‍

‍

Murska Sobota si torej zasluži priložnost. Da vas slučajno ne bo razočarala, pa najbolje, da si kavo vzamete sabo in se tako izognete slabi, ter domačinom, ki vstajajo z levo nogo. ;)

Točke, ki se jih splača obiskati: https://goo.gl/maps/nQDU1dkAHuq46aB98